Hipnoterapija je pravzaprav sestavljena iz dveh besed – hipnoza in terapija. Kako razumemo ta dva koncepta pa je odvisno predvsem od naše epistemologije (objektivistična ali konstruktivistična) in od drže (paradigmatska ali pripovedna).
Tako bodo tisti ki pripadajo objektivistični epistemologiji (terapija gotovosti) govorili o problemih, odporu, simptomih in se ukvarjali z zakaj, zaradi svoje paradigmatske drže (drža vedočega) bodo osredotočeni na teoretsko razlago (vsebino) in »univerzalne« pomene kategorij. Prav mogoče bodo spregledali ali dvomili v klientove vire in s tem ustvarili še več patologije. Značilno enosmerno dojemanje.
Hipnozo bodo razumeli približno takole: Hipnoza preide KRITIČNI FAKTOR, ki ovira predloge da pridejo do podzavesti. Zato v hipnozi postanemo bolj sugestibilni. V trenutku, ko je naš KRITIČNI FAKTOR obiden, gremo v stanje hipnoze(trans).
Jezik bo vseboval: test sugestibilnosti, indukcije, globine transa (lažji, somnambulizem, hipnotična koma), kritični faktor, …
Obratno bodo terapevti z konstruktivistično epistemologijo zavzeli pripovedno držo in vedno znova konstruirali terapijo radovednosti. Z osredotočanjem na tukaj in zdaj se bodo učili uporabnikove zgodbe in s tem ustvarjali odprt prostor za razgovor, za novo zgodbo. Raziskovali bodo izjeme, postavljali krožna vprašanja in se posvečali raziskovanju klientovih virov. Krožno, hermenevtično dojemanje.
Hipnozo bodo razumeli približno takole: Proces s katerim pomagamo ljudem izkoristiti njihove mentalne povezave, spomine in življenjske potenciale, da bi uresničili svoje lastne terapevtske cilje. Omogočiti klientu uporabljati njegovo lastno mišljenje, razumevanje, čustva, na način, ki se najbolj ujema z njegovo shemo življenja (Šugman Bohinc, 2010-2011).
Milton Erickson je hipnozo razumel kot inter komunikacijo – med nezavednim terapevta in nezavednim klienta. Jezik razgovora je jezik uporabnika, metafore ki jih terapevt uporablja so metafore sogovornika in vse kar ta prinese s seboj je uporabno.
Obstaja prepričanje da je vsaka hipnoza samohipnoza, saj moramo vsako »navodilo« terapevta sprejeti sami.