Športna hipnoza je dobro varovana skrivnost, ki jo uporabljajo številni znani zvezdniki in športniki.
Dolgo časa se je delovanje hipnotizerjev med športniki prikrivalo, saj jim je omogočalo konkurenčno prednost.
Les Cunningham pa je prekinil to zaroto molka z objavo knjige Hypnosport. V njej lahko med drugim zvemo, da je bilo na olimpijskih igrah v Melbournu leta 1956 v ekipi tedanje Sovjetske zveze kar 11 hipnoterapevtov.
Michael Jordan je verjetno eden največjih zvezdniških športnikov, ki je v svoje treninge in rutine pred tekmo vključil hipnozo. Pred vsako tekmo je vadil hipnozo, da bi izkusil lasersko oster fokus in povečano mentalno vzdržljivost. Njegova ekipa je videla uspeh, ki ga je doživljal, in se odločila vključiti tudi hipnozo v svoje rutine, kar jim je na koncu dalo boljše možnosti, da premagajo svoje nasprotnike.
Tiger Woods je začel eksperimentirati s hipnozo pri trinajstih letih, ko je iskal način, kako pomiriti svoje živce in um, preden se je odpravil na igrišče, da bi odigral tekmo. Verjame, da mu je hipnoza izjemno pomagala, saj je lahko popolnoma osvobodil svoj um pred pritiskom in skrbmi, hkrati pa mu je omogočil, da je motnje čim manjše. Z zvesto vadbo hipnoze se je lahko osredotočil in osredotočil na svojo igro vsakič, ko je igral.
Športnik, ki uporablja hipnozo, usposobi svoj um, da razmišlja in se osredotoči na natančen način, kot ga potrebuje, da lahko deluje po svojih najboljših močeh.
Sproščeno stanje spodbudi večino drugih uporab hipnoze, kot je npr. vizualizacija, krepitev ega, postavljanje ciljev, zniževanje bolečine in nadzorovanje vzburjenosti in osredotočenja. Ko sta sproščena tako telo kot um, je športnik bolj dojemljiv za predstavo popolnega nastopa, za sprejem sugestij, za postavljanje primernih ciljev in za vplivanje na idealne nivoje vzburjenja. Poleg sugestij, ki jih športnik dobiva med sproščenim stanjem, pa je tudi sprostitev sama po sebi pomembna.