Zdi se da karkoli počnemo, pripovedujemo (svojo) zgodbo.
“človek je zgodbe pripovedujoča žival”
MacIntyre (po Šugman Bohinc 1998)
Vsi smo bili vzgojeni z zgodbami. Pravljice, ki so nam jih brali, anekdote, vici, legende,miti, bajke, prispodobe, parabole in celo metafore same imajo na nas izjemen vpliv. Vzrokov zakaj zgodbe delujejo je več.
“V zgodbah in metaforah je nekaj, kar pusti globok vtis na poslušalca: učijo, navdihujejo, vodijo, sporočajo, se jih spominjamo in, najbolj od vsega, so vsepovsod.”
Lankton (po Šugman Bohinc 1998)
Zgodbe omogočijo poslušalcu da se identificirajo s karakterji iz zgodbe. Pogoj da imamo kakršenkoli čustven odziv na like v filmu ali knjigi je da se na nekem nivoju identificiramo z njim. Lahko nam ponudijo vzor, zgled in ideje o rešitvah. Mogoče je tudi da delujejo regresivno, dogodek iz preteklosti doživljamo bolj preprosto. V primerjavi z direktnim navodilom, ki največkrat naleti na odpor, zgodbe ničesar ne ukazujejo, poslušalec nima razloga za zavestni ali nezavedni odpor.
“Metafore delujejo, ker je naš duh metaforičen.”
V razgovoru z uporabnikom(klientom) socialni delavec (terapevt) pripoveduje svojo zgodbo in v dialogu z uporabnikom soustvarja novo, alternativno zgodbo. Načrtno uporablja (osebno, uporabniško, mitološko, terapevtsko) zgodbo in metafore z namenom ustvariti ugodne okoliščine za uporabnikovo preokvirjanje zgodbe in pripoveduje tudi zgodbe o zgodbah uporabnikov. (Šugman Bohinc 1998).
Na tem mestu bi opozoril da je spomin na doživetje, že novo doživetje. Vsakič ko dostopamo do od stanja odvisnega spomina, učenja, procesov obnašanja ki vsebujejo problem, imamo priložnost da reorganiziramo in ponovno asociiramo ali preokvirimo ta problem na način da se razreši. (Rossi 1986)
V knjigi My voice will go with you (The teaching tales of Milton H. Erickson, M.D. 1982) je približno 100 zgodb, ki govorijo o zgodbah, ki jih je ustvarjal mojster preokvirjanja Milton Erickson. Vsaka izmed njih je posebna, tiste najbolj preproste na prvi pogled v sebi nosijo izjemno močna in dragocena sporočila, zame, predvsem o zaupanju v podzavest, svojo in klientovo.
Veliko takih zgodb sem dobil tudi v knjigi Zgodbe ob kuhinjski mizi : zdravilne zgodbe / avtorice Rachel Naomi Remen, Healing with stories od John Wiley & Sons in Storymaking and Creative Groupwork with Older People avtorice Paula Crimmens.
Pri pripovedovanju zgodb, napisanih ali improviziranih pa je nedvomno pomembno kako jih pripovedujemo, komu in kdaj. Če govorimo zgodbo, ki nas ne gane je težko pričakovati da bo poslušalca, če si pa sami živo predstavljamo kar pripovedujemo bo poslušalca zgodba pritegnila, četudi ne bo razumel vseh besed.
»The power of storytelling is as old as man. People have been telling stories
Igor Ledocowsky
before they could even speak. All you need to do is to look at the old cave
paintings to realize they’re really telling a story about daily life in that particular
era. »