Čeprav so se afirmacije uporabljale že pred njim, je bil prav Émile Coué tisti, ki je med prvimi populariziral sistematično uporabo pozitivnih sugestij. Znan je po stavku:
»Tous les jours, à tous points de vue, je vais de mieux en mieux.«
(Iz dneva v dan postajam v vseh pogledih vse boljši.)
Ko je Coué delal s svojimi klienti, so bili rezultati izjemni. Zakaj?
Ker je ustvaril hipnotični kontekst.
Njegovi klienti niso zgolj mehansko ponavljali stavkov. Nahajali so se v okolju, kjer:
- so videli druge ljudi v transu,
- so bili v neposrednem odnosu z njim,
- je bila ustvarjena atmosfera sugestibilnosti,
- je bil prisoten jasen terapevtski okvir.
V takšnem kontekstu je bila afirmacija podprta z izkušnjo, čustvenim stanjem in odnosom – kar je močno povečalo njeno učinkovitost.
Zakaj posnetki afirmacij doma pogosto delujejo slabše
Ko so ljudje iste afirmacije poslušali doma, brez hipnotičnega konteksta, so bili rezultati slabši.
Razlogi so bili predvsem trije:
- Manjkal je terapevtski okvir.
- Ni bilo skupinske dinamike ali transa drugih oseb.
- Posameznik se pogosto ni mogel poistovetiti s tem, kar si je govoril.
Brez ustreznega notranjega stanja afirmacija ostane na ravni besed. Besede same po sebi pa niso dovolj, če ne dosežejo nezavednega dela.
Povezava z nezavednim: drugačen pristop k afirmacijam
Ključna razlika v sodobnejšem pristopu je ta, da afirmacij ne začnemo na ravni zavestnega ponavljanja.
Najprej nagovorimo podzavest.
To pomeni, da:
- vzpostavimo stik z nezavednim delom sebe,
- ustvarimo notranje stanje odprtosti,
- dovolimo, da afirmacije vzniknejo iz globljega dela nas.
Namesto da bi si afirmacije vsiljevali, jih prejemamo iz stika z notranjim virom.
Iz tega prostora si afirmacije »podajamo« drugače – z več občutka, več resničnosti in manj notranjega odpora.
Prepuščanje procesu
Ko afirmacije izvirajo iz stika z nezavednim delom, se proces spremeni:
- ne gre več za mentalno prepričevanje,
- ne gre za boj z notranjim dvomom,
- temveč za raziskovanje in opazovanje.
Prepuščamo se temu, kar nam ponudi naša podzavest.
Opazujemo, katere besede se zdijo resnične.
Dovolimo, da se sprememba zgodi organsko.
Zaključek
Afirmacije same po sebi niso problem. Problem nastane, kadar jih uporabljamo brez ustreznega notranjega konteksta ali kadar preskočimo stik z nezavednim delom.
Zgodovinski primer Émila Couéja jasno pokaže, da je bil uspeh njegovih metod tesno povezan s hipnotičnim kontekstom, ki ga je ustvaril. Ko ta kontekst umanjka, se učinkovitost zmanjša.
Zato je pri delu z afirmacijami smiselno:
- najprej vzpostaviti stik s podzavestjo,
- ustvariti notranje stanje odprtosti,
- afirmacije doživeti, ne le izgovoriti,
- in se prepustiti procesu, ki se odvija od znotraj navzven.
Ko afirmacije postanejo del globlje notranje izkušnje, ne delujejo več kot prazne besede – temveč kot most med zavestnim in nezavednim delom osebnosti.