Pogosta vprašanja in odgovori FAQ
O psihoterapiji, hipnoterapiji in hipnozi.
PsihoterapijaHipnoterapija
Kaj pravzaprav je integrativna psihoterapija?
Integrativna psihoterapija združuje razumevanje človeške duševnosti iz psihoanalize, humanistične psihologije, transakcijske analize in geštalt psihoterapije v smiselno, povezano in zelo uporabno celoto.
Integrativna relacijska psihoterapija je terapevtski pristop, ki ga je oblikoval Richard Erskine. Gre za dolgotrajen proces, ki običajno traja več mesecev ali več let, in je usmerjen v globinsko spreminjanje neustreznih ter oblikovanje novih, za zadovoljno življenje nujnih nevronskih povezav v možganih.
Kako poteka proces spremembe v integrativni relacijski psihoterapiji?
Proces spremembe poteka predvsem skozi odnos med klientom in terapevtom. Prav ta odnos omogoča postopno zdravljenje t. i. celičnega spomina telesa, kar lahko pomembno spremeni način bivanja v telesu in poveča občutek osnovnega ugodja v lastnem obstoju.
Ali gre pri integrativni psihoterapiji zgolj za pozitivno razmišljanje?
Ne. Integrativna relacijska psihoterapija ni usmerjena zgolj v spremembo miselnih vzorcev v bolj pozitivne. Izkušnje kažejo, da ljudje, ki se naučijo samo pozitivno razmišljati, pogosto še vedno doživljajo neprijetna čustva in telesno nelagodje, kar jim preprečuje polno uživanje v življenju. Terapija se zato osredotoča tudi na čustvene in telesne ravni izkušnje.
V čem je posebnost integrativne psihoterapije?
Ključna značilnost integrativne psihoterapije je njena relacijskost. Ne usmerja se le na notranje procese znotraj klienta, temveč tudi na procese, ki se dogajajo med klientom in terapevtom.
Kaj so relacijske potrebe?
Relacijske potrebe so temeljne človeške potrebe, ki se uresničujejo v odnosih. Po Richardu Erskinu jih je osem in so ključne za psihično zdravje ter občutek notranje izpolnjenosti.
Katere relacijske potrebe opredeljuje integrativna psihoterapija?
Potreba po varnosti
Da v odnosu nismo ustrahovani, zasramovani, pomanjševani ali spregledani.
Potreba po pomembnosti
Da je naša vrednost potrjena tako z dejanji kot z besedami.
Potreba po sprejemanju
Da smo v odnosu lahko to, kar v resnici smo, brez potrebe po prilagajanju ali maskah.
Potreba po deljeni izkušnji
Da nas druga oseba globinsko razume, ker je v svojem življenju doživela podobne izkušnje.
Potreba po samoopredelitvi
Po možnosti razlikovanja od drugega, razločevanja in nestrinjanja brez ogroženosti odnosa.
Potreba po vplivanju
Da imamo občutek, da s svojo prisotnostjo in delovanjem vplivamo na počutje, mišljenje ali ravnanje drugega.
Potreba po pobudi s strani drugega
Da v odnosu pobude ne izhajajo vedno samo od nas.
Potreba po izražanju ljubezni
Da lahko ljubezen ne le prejemamo, temveč jo tudi izražamo na način, ki je nam lasten.
Zakaj je zadovoljevanje relacijskih potreb tako pomembno?
Ko so relacijske potrebe prepoznane in zadovoljene, se posameznik lažje počuti varen, povezan in živ. To ustvarja temelj za globlje spremembe, boljše odnose in večje zadovoljstvo v življenju.
Zakaj je v psihoterapiji tako pomemben odnos med klientom in terapevtom?
Terapevtski odnos je temelj psihoterapije. Ustvarja varen in strukturiran okvir, v katerem lahko klient raziskuje svoje izzive, razvija zaupanje ter postopno dosega zastavljene cilje. Brez jasnega in stabilnega odnosa je napredek počasnejši ali otežen.
Kako se učinki terapije prenesejo v druge odnose?
Spoznanja in nove izkušnje, pridobljene v terapevtskem odnosu, so pogosto hitro uporabljive tudi v drugih odnosih klientovega življenja. To lahko že kmalu po terapevtski seansi privede do opaznega izboljšanja kakovosti življenja.
Kaj je optimalen izid integrativne psihoterapije?
Optimalen izid integrativne psihoterapije je več notranje svobode. Namesto ujetosti se pojavi možnost izbire, namesto vnaprejšnje določenosti občutek vpliva, namesto izključenosti vključenost, namesto osamljenosti povezanost z drugimi, namesto nemoči občutek lastne učinkovitosti ter namesto brezciljnega tavanja usmerjenost k smiselnim ciljem.
Kakšen je rezultat psihoterapije?
Rezultat psihoterapije je večja prožnost posameznika – miselna, čustvena, telesna, duhovna, družbena in okoljska. To pomeni, da se človek zmore odzivati na dejanske situacije in njihove zahteve, namesto da bi avtomatično reagiral po starih, naučenih vzorcih, ki v novih okoliščinah pogosto niso več ustrezni.
Ali psihoterapija pomeni življenje brez težav?
Ne. Psihoterapija ne pomeni odsotnosti težav, temveč večjo sposobnost soočanja z njimi. Posameznik se z izzivi spoprijema učinkoviteje, čustva ga ob tem ne preplavijo in ne ohromijo. V življenju lahko uživa ne zato, ker težav ni, temveč kljub temu, da obstajajo.
Zakaj terapevt ne sme biti prijatelj, znanec ali družinski član?
Psihoterapevt ni prijatelj ali del klientovega socialnega kroga. Najbolje je, da gre za osebo, s katero klient pred začetkom terapije nima osebnih izkušenj. Takšna profesionalna distanca omogoča nepristranskost, varnost in jasne meje, ki so nujne za učinkovit terapevtski proces.
Kako pogosto potekajo terapevtska srečanja?
Srečanja običajno potekajo enkrat tedensko, vedno ob istem dnevu in uri. To klientu omogoča lažjo organizacijo časa, rednost pa zagotavlja kontinuiteto procesa. Hkrati so tudi stroški terapije stabilni in predvidljivi.
Kakšna je zaveza terapevta v terapevtskem odnosu?
Terapevt je zavezan delovanju v najvišjo korist klienta. Odgovoren je za vodenje terapevtskega procesa, vzdrževanje strokovnosti ter lastno psihično dobrobit. Redna supervizija in vključevanje v lastno psihoterapijo sta pomembni varovalki kakovosti dela.
Zakaj je iskrenost v terapiji tako pomembna?
Če v terapevtskem prostoru niste iskreni, bo tudi moj odziv na vašo neiskrenost nepravilen, saj se odzivam na informacije, ki mi jih posredujete. Bolj ko ste lahko vi, več boste dobili tudi od mene. Zavedam se, da je za to potrebno zaupanje, zato povejte toliko, kot zmorete – vendar naj bo to, kar poveste, iskreno. Terapijo plačujete, zato je laganje kontraproduktivno. Če uživate droge, imate težave z alkoholom ali ste storili dejanja, ki jih doživljate kot zelo obremenjujoča, mi to povejte. To mi pomaga bolje razumeti vaše stanje in vam lažje pomagati pri doseganju vaših ciljev.
Ali so informacije, ki jih delim na terapiji, zaupne?
Da. Terapevt je zavezan k poklicni molčečnosti in varovanju osebnih podatkov. Zaupnost je eden ključnih pogojev za razvoj zaupanja in odprtosti v terapevtskem odnosu.
Izjemi sta, kadar ocenim, da obstaja resna nevarnost, da bi poškodovali sebe ali druge, ali kadar gre za sum zlorabe ali zanemarjanja otrok. V teh primerih posredujem naprej z namenom zaščite vas in drugih.
Kakšna je odgovornost klienta v psihoterapiji?
Klient je odgovoren za redno in točno udeležbo na seansah, poravnavo stroškov ter za to, da na terapijo prinaša teme, ki so zanj najpomembnejše. Stopnja njegove aktivnosti ali pasivnosti pomembno vpliva na potek in učinkovitost psihoterapije.
Ali sta klient in terapevt v odnosu enakovredna?
Da. Klient in terapevt sta enakovredna sodelavca in sooblikovalca psihoterapevtskega procesa. Vsak ima svojo vlogo in odgovornost, skupni cilj pa je klientov napredek in dobrobit.
Zakaj ne moreva biti prijatelja?
Razlog je t. i. dvojno razmerje – biti nekomu hkrati terapevt in prijatelj. To ni etično in ni koristno za terapevtski proces. V terapiji ste vi edini fokus, medtem ko je v prijateljstvu odnos vzajemen. Da odnos ostane strokoven in varen, se vikamo in sklenemo dogovor o terapevtskem procesu.
Zakaj je v psihoterapiji toliko pravil?
Pravila obstajajo zato, da se izloči čim več motečih in zavirajočih dejavnikov. Jasna struktura omogoča, da se klient lahko osredotoči nase, na svoje cilje in na proces spremembe ter v terapevtskem odnosu napreduje kar najhitreje in varno.
Ali je psihoterapija vedno prijetna izkušnja?
Ne vedno. Po začetnem obdobju olajšanja in prijetnih občutkov lahko psihoterapija zahteva tudi trdo delo. Od klienta in terapevta zahteva vztrajnost, iskrenost in pripravljenost na soočanje z zahtevnimi vsebinami.
Je terapija res vredna finančnega vložka?
Dobro se zavedam, da je terapija za marsikoga finančno zahtevna, še posebej, če se hkrati soočate z drugimi težavami. Vendar je terapija investicija v prihodnost. Na terapiji se naučite spretnosti, ki vam ne pomagajo le v trenutni situaciji, temveč postanejo del vaših notranjih orodij, ki jih uporabljate skozi življenje. Učinki terapije se kažejo v boljšem obvladovanju stresa, večji čustveni fleksibilnosti, boljšem razumevanju sebe in bolj funkcionalnih odzivih v odnosih – tako osebnih kot poslovnih.
Zakaj sta redno obiskovanje terapije in točnost pomembna?
Del terapije je doslednost. Terapija je dolgotrajen proces, ki običajno traja več mesecev ali več let, z enkrat tedenskimi srečanji po 50 minut.
Za ta proces je pomembno, da terapija postane prednostna naloga, podobno kot skrb za fizično higieno – gre za čustveno higieno. Če zamujate, imamo manj skupnega časa, saj se ura začne točno, poleg tega pa se ura zaračuna ne glede na prihod ali odpoved dan prej. Termin je rezerviran izključno za vas in ga ne ponujam drugim klientom. Redna srečanja mi omogočajo, da vas lažje spremljam in razumem vaš napredek.
Kaj če imam dvome ali občutek, da je šlo kaj narobe?
Če naredim napako, se zanjo vnaprej opravičujem, vendar vas prosim, da mi to poveste. Napake ne morem popraviti, če zanjo ne vem. Na vaše povratne informacije se ne bom odzval z jezo ali užaljenostjo. Terapija temelji na odnosu med terapevtom in klientom. Če ste prizadeti zaradi česa, kar sem rekel, ali se počutite neslišane, mi dajte priložnost, da to razumem in po potrebi spremenim. Tudi tisto, kar se morda zdi nepomembno, je pomembno, ker je vaše. Pomembno mi je, da vaše pomisleke poznam, saj le tako lahko nadaljujemo terapevtski proces.
Ali bom v terapiji sprejet takšen, kot sem?
Vem, da je včasih težko govoriti o stvareh, ki jih spremljata sram ali zadrega. Tukaj sem zato, da vam pomagam zdržati s temi občutki in da vas ne sodim. Slišal sem že zelo različne zgodbe in me ni lahko zmesti ali osramotiti. Lahko začnete tudi z besedami, da vam je o nečem nerodno govoriti. Skupaj bova ustvarjala prostor, v katerem boste lahko postopoma spregovorili. Na voljo sem tudi po e-pošti, saj se med srečanji lahko zgodi marsikaj; na sami uri pa se temam posvetiva poglobljeno.
Ali moram skrbeti za vas kot terapevta?
Ne. Na terapiji ste zato, da poskrbite zase, vi ste na prvem mestu. Ni vam treba skrbeti, ali so vaše izkušnje zame pretežke. Imam podporni sistem supervizije in mentorstva, redno se posvetujem s kolegi in se dodatno izobražujem. Zmorem biti ob vaših težkih čustvih. Če bi kdaj ocenil, da je vaša situacija zunaj mojega strokovnega dometa, vam bom pomagal poiskati ustrezno pomoč drugje.
Kaj če tudi vi kdaj naredite napako?
Nisem popoln. Občasno se lahko zgodi, da spregledam sporočilo ali pozabim vrniti klic. Če se to zgodi, vas prosim, da me na to opozorite. Če bi se zgodilo, da bi sam zamudil na uro (kar se je do zdaj zgodilo zelo redko), vam ta čas povrnem ali nadomestimo na isti ali naslednji uri.
Pogosta vprašanja o hipnoterapiji.
Kaj je hipnoterapija?
Hipnoterapija je oblika psihoterapije, ki uporablja hipnotični trans kot orodje za obravnavo psiholoških in telesnih težav.
Hipnoza ustvari stanje povečane zbranosti in osredotočene pozornosti, hkrati pa omogoča dostop do podzavestnih vsebin. Na ta način je mogoče priti do globljih vzrokov težav, ne le do njihovih simptomov. Spremembe, ki se v tem procesu zgodijo na podzavestni ravni, se postopoma odražajo tudi v vsakdanjem življenju – kot več notranjega miru, večja čustvena stabilnost in več radosti.
Ali je hipnoterapija varna?
Da, hipnoterapija je na splošno varna, kadar jo izvaja ustrezno usposobljen in izkušen terapevt. Med hipnozo ste ves čas zavestni in ohranjate popoln nadzor nad dogajanjem. Hipnoza vas ne more prisiliti v dejanja, ki bi bila v nasprotju z vašo voljo, vrednotami ali moralnimi načeli.
Ali je hipnoterapija primerna za vsakogar?
Vsi ljudje so do določene mere dovzetni za hipnozo, vendar hipnoterapija ni primerna za vsakega posameznika. Med uvodnim posvetom skupaj preverimo, ali je ta oblika obravnave ustrezna glede na vaše potrebe, cilje in trenutno psihično stanje.
Kako je z jemanjem zdravil med hipnoterapijo?
Klinične izkušnje kažejo, da so rezultati hipnoterapevtske obravnave pogosto slabši pri klientih, ki jemljejo antidepresive, pomirjevala ali antipsihotike.
Zdravila lahko otežijo dostop do globljih čustvenih in psihičnih vsebin, ki bi jih bilo potrebno predelati za uspešno terapijo. V takšnih primerih so ključni vzorci in doživljanja pogosto potlačeni, kar lahko upočasni ali omeji proces zdravljenja.
Najboljše rezultate smo dosegli pri klientih, ki so bili vključeni v dolgotrajnejšo obravnavo in so ob strokovnem nadzoru postopoma zmanjševali odmerek zdravil. V takšnih primerih je nujno sodelovanje z lečečim psihiatrom.
Koliko časa traja hipnoterapevtska seansa?
Časovni okvir seanse ni strogo določen. Vsakemu klientu se posvetimo toliko časa, kolikor je potrebno, hkrati pa je cilj obravnave, da svojo težavo čim učinkoviteje razrešite in se lahko čim prej polno vrnete v svoje vsakdanje življenje.
Kakšna je cena hipnoterapevtske obravnave?
Vsaka obravnava oziroma program je prilagojen posamezniku, zato je tudi cena odvisna od vsebine, trajanja in ciljev terapevtskega procesa.
Ali je hipnoterapija primerna za otroke?
Da. Otroci imajo praviloma manj neustreznih prepričanj in pogojevanj, njihov um pa je bolj odprt in prilagodljiv. Zaradi izrazite nevroplastičnosti možganov se nove povezave pri otrocih vzpostavljajo zelo hitro, zato so rezultati pogosto zelo dobri, spremembe pa hitre. To potrjujejo tudi klinične izkušnje.
Kaj moram vedeti pred začetkom hipnoterapevtske obravnave?
Posebne priprave niso potrebne. Ključni so odprtost, iskrenost in resnična motivacija za reševanje problema ali dosego jasno opredeljenega cilja.
Če razmišljate o hipnoterapiji, to pogosto pomeni, da dosedanji pristopi niso prinesli želenih rezultatov. Zato je pomembno, da se pred začetkom obravnave začasno odmaknete od preteklih tehnik in pričakovanj ter se z odprtim umom prepustite procesu.
Ali hipnoterapija sama po sebi reši vse težave?
Ne. Hipnoterapija ni čarobna rešitev. Med obravnavo boste pridobili pomembne uvide in dostop do lastnih notranjih virov moči, vendar ste za njihovo uporabo in vključevanje v vsakdanje življenje odgovorni sami.
Notranje spremembe pogosto zahtevajo tudi določene prilagoditve v zunanjem življenju – na področju dela, odnosov ali življenjskega sloga – čeprav to ni vedno nujno.
Kaj moram vedeti pred začetkom hipnoterapevtske obravnave?
Posebne priprave niso potrebne. Ključni so odprtost, iskrenost in resnična motivacija za reševanje problema ali dosego jasno opredeljenega cilja.
Če razmišljate o hipnoterapiji, to pogosto pomeni, da dosedanji pristopi niso prinesli želenih rezultatov. Zato je pomembno, da se pred začetkom obravnave začasno odmaknete od preteklih tehnik in pričakovanj ter se z odprtim umom prepustite procesu.
O hipnozi in hipnoterapiji.
Hipnoza je proces s katerim pomagamo ljudem izkoristiti njihove mentalne povezave, spomine in življenjske potenciale, da bi uresničili svoje lastne terapevtske cilje. Hipnozo že od samega začetka spremljajo zmotna prepričanja in miti.
Integrapija sledi razumevanju Miltona H. Erickson, ki je hipnozo razumel tudi kot posebno obliko komunikacije, ki omogoča klientu uporabljati njegovo lastno mišljenje, razumevanje, čustva, na način, ki se najbolj ujema z njegovo shemo življenja.
Hipnoza je človeški fenomen in je stara toliko kot človek (zgodovina hipnoze). Navkljub temu, da se zelo intenzivno raziskuje, še vedno ni skupne dogovorjene definicije, s katero bi se večina strinjala.
Hipnoterapija je terapevtska interakcija med klientom in terapevtom, ki uporablja klinično ali pogovorno hipnozo. Gre torej za terapevtske postopke, ki se izvajajo, medtem ko oseba doživlja hipnotično stanje. V večini držav jo razumejo kot obliko psihoterapije in ne kot samostojen terapevtski pristop. Zato nekateri strokovnjaki ne uporabljajo izraza hipnoterapija in jo namesto tega imenujejo terapevtska hipnoza.
Hipnozo lahko razumemo kot stanje, v katerem je povečana sposobnost odziva na ideje. Hipnoterapija je uporaba hipnoze pri zdravstvenih ali psiholoških težavah.
Hipnotično stanje lahko doseže večina ljudi, ki so pravilno motivirani in imajo do hipnoze pravilno stališče. Pravzaprav je hipnoza naravno porajajoči se fenomen, ki ga je v različnih dnevnih situacijah, kot so gledanje televizije, poslušanje glasbe in avtomatična vožnja avtomobila, doživel že skoraj vsakdo.
Vendar pa hipnoza ni primerna za ljudi s srčnimi obolenji, epilepsijo, hudo astmo in psihozo.
Kadar se hipnoza uporablja in kombinira s terapevtskimi predlogi ali postopki, ima terapevtsko vrednost. Hipnotizer (odrska hipnoza) lahko človeka hipnotizira, vendar ne izvaja nobene terapije, v nasprotju s tem pa hipnoterapevt (izvajalec terapevtske hipnoze) vključi terapevtske predloge ali postopke v proces hipnoze, da bi pri posamezniku povzročil spremembo.
Popolnoma usposobljen hipnoterapevt je strokovno usposobljen psihoterapevt, zdravnik, socialni delavec, psiholog, ali drug zdravstveni delavec, ki uporablja hipnozo. Za kompetentno in etično izvajanje dejavnosti je potrebno znanje sodobne psihoterapije in kliničnih veščin.
Nekateri izvajalci hipnoze in hipnoterapije se lahko imenujejo izvajalci hipnoze, predvsem zato, da ne bi kršili regionalne zakonodaje in zakonov o licenciranju glede uporabe izraza terapevt.
Strokovno usposobljeni terapevti uporabljajo terapevtsko hipnozo za zdravljenje bolezni ali simptomov bolezni. Praktik hipnoze, ki stranki pomaga izboljšati njene poklicne možnosti ali uspešnost ( kovči, »coach-i«), ne smejo uporabljati postopkov in pristopov, ki bi jih lahko uvrstili med terapevtske – lahko trdimo, da so koristni in uporabni, vendar ne terapevtski. Odrski hipnotizer je sicer izvajalec hipnoze, vendar ne terapevtske hipnoze.
Splošno načelo v zdravstveni stroki je: “Če niste usposobljeni za zdravljenje težave brez hipnoze, potem niste usposobljeni za zdravljenje s hipnozo.” Na žalost obstaja le malo smiselnih predpisov, ki bi bili specifični za izvajanje hipnoze. Tako lahko ljudje brez akademskih nazivov ali ustreznega kliničnega usposabljanja opravijo kratek tečaj hipnoze, na katerem se običajno naučijo formulističnih pristopov, nato pa začnejo ponujati storitve kot “hipnotizer” ali “hipnoterapevt”. Pomembno je, da sodelujete z nekom, ki je dobro usposobljen in pooblaščen, z zdravstvenim delavcem (zdravnik, socialni delavec, psiholog, psihoterapevt), ki uporablja hipnozo pri svojem delu, in ne z nekom, ki je zgolj hipnotizer.
Različne vrste izvajalcev hipnoze bodo glede na svoje predznanje, usposabljanje, stranke in okolje prakse uporabljale različne tehnike hipnoze, sloge izvajanja ter terapevtske postopke in pristope.
Sama po sebi hipnoza kot proces nima notranje terapevtske ali koristne vrednosti, vendar ima naravno sproščeno fiziološko stanje, tj. stanje parasimpatičnega odziva, ki ga ustvarijo nekatere vrste sprostitvene hipnoze, samo po sebi notranjo terapevtsko in koristno vrednost (podobno kot nekatere meditativne prakse).
Za strokovnjake za hipnozo, ki se zavedajo vrednosti tega orodja, ni bolj zapletenega vprašanja. Nekatere ovire za širše priznanje in sprejetje pa so dobro znane:
1) zastareli, na mitih temelječi pogledi na hipnozo, ki ljudi odvračajo od spoznavanja hipnoze;
2) pogosto samovoljno mnenje klinikov, da so običajne človeške težave (kot sta tesnoba in depresija) “bolezni”, ki jih je treba zdraviti biološko;
3) pomanjkanje izpostavljenosti hipnozi med kliničnim usposabljanjem, da bi spoznali njeno močno empirično podlago ali zasluge pri zdravljenju
Ne, hipnoza sama po sebi ni nevarna. Ravno nasprotno, je sproščujoča in krepčilna izkušnja. Vendar pa jo lahko kot vsako orodje, naj bo to kladivo ali zdravilo, napačno uporabimo, kar ima lahko negativne posledice. Kako? Prva lekcija, ki se je naučite pri študiju hipnoze, je, da “na kar se osredotočite, to tudi okrepite”. Ali vas torej lahko dobronamerni, a nepoučeni zdravnik osredotoča na stvari, ki so nepomembne ali bi vas lahko celo vznemirjale? Da. Zato je pomembno, da skrbno izberete terapevta in se zavedate, da lahko vsak predlog, ki se vam ne zdi koristen, zavrnete. Vi imate kontrolo!
Čeprav so osebni pristopi k uporabljeni hipnozi na splošno učinkovitejši od neosebnih pristopov posnetih seans, je vrednost posnetih seans še vedno visoka. Te seanse, ki se pogosto uporabljajo kot dopolnitev osebne terapije, zagotavljajo pomembne priložnosti, da ohranite pozornost usmerjeno na svoje cilje in aktivno počnete stvari, ki vam bodo pomagale, da jih dosežete.
Ne. Hipnoza ni zanesljivo orodje za krepitev ali obnovo spomina, kar se je celotna stroka duševnega zdravja naučila na težak način v letih tako imenovanih “spominskih vojn”, ko so terapevti skoraj vse simptome obravnavali kot dokaz skritih spominov na zlorabo v otroštvu. Spomin je subjektiven proces, ki ga je mogoče namerno ali nenamerno izkrivljati s prepričljivimi sugestijami. Za to ni treba biti v hipnozi, saj je to preprosto ranljivost človeškega spomina na splošno. Zaradi napačnih informacij, ki jih predstavi nekdo verodostojen, ki nima očitnega motiva za zavajanje, lahko ljudje verjamejo, da so se jim zgodile stvari, ki se jim v resnici nikoli niso. To se lahko zgodi celo v skrajni obliki, ko se obnavljajo spomini na “pretekla življenja”, ki se lahko zdijo resnični, vendar so očitno plod sugestij, ki jih ljudje, nagnjeni k temu, da vanje verjamejo, sprejemajo brez kritike.
Na to vprašanje imam zelo preprost odgovor v obliki nasprotnega vprašanja: Kako dolgo traja res dobra ideja?
Odgovor je odločno ne! Ta žalostni, a vztrajni mit izhaja iz dejstva, da se večina ljudi s hipnozo srečuje v okviru zabave in ne v kliničnem okolju. Hipnotizerji na odru ter pisci televizijskih in filmskih scenarijev prikazujejo hipnozo kot obliko “nadzora uma”, in tako se morda zdi tudi nepoučenim očem. Če bi obstajala vrsta ljudi, imenovana “hipnotizerji”, ki bi lahko nadzorovala ljudi, bi bil svet povsem drugačen. Ne, v hipnozi ne izgubite nadzora nad seboj. Če bi bilo tako, to ne bi preveč zanimalo klinikov, kot sem jaz, saj nihče nikoli ne poišče pomoči z besedami: “Prosim, pomagajte mi, da izgubim nadzor nad seboj.” Kar me privlači pri hipnozi, je način, kako hipnoza dosledno opolnomoči ljudi.
Hipnoza je naravno stanje uma, podobno sanjarjenju. Ljudje so pogosto presenečeni, da lahko slišijo, kaj se govori, in se lahko premikajo ali govorijo, če želijo. Vsakdo jo doživlja drugače in posameznikovo počutje se lahko vsakič, ko vstopi v hipnozo, razlikuje. Nekateri opisujejo, da slišijo vsako besedo, ki jo terapevt reče, medtem ko se drugim zdi, da jim misli tavajo; veliko ljudi med hipnozo izgubi občutek za čas. Kako zavestni ali nezavestni ste med postopkom, ni pomembno in ne vpliva na učinkovitost seanse. Sprostitev ni bistvena za hipnozo, vendar večina ljudi opisuje, da so med seanso in po njej zelo sproščeni in da je seansa prijetnejša, kot so pričakovali.
Terapevt vas bo vprašal, kaj vas je pripeljalo na terapijo in kaj bi radi videli ali občutili ob koncu seje. Razložil vam bo, kaj je hipnoterapija, kakšna je njena metoda dela in kaj lahko pričakujete od seans. Po posvetu vas bo terapevt vodil v hipnozo z metodo, za katero meni, da je za vas najprimernejša. Po seansi se boste morda počutili bolj vzneseno, lahkotno in najverjetneje zelo sproščeno. Ker bo hipnoterapevt delal z vašo podzavestjo, so spremembe pogosto zelo subtilne, zato boste morda le opazili zelo pozitivno spremembo v vašem počutju.